Ex libris: pomen, zgodovina in kako izdelati svoj ekslibris

Ex libris ali ekslibris je oznaka lastništva v notranjosti knjige, najpogosteje na notranji strani platnice. Gre za nalepljeno vinjeto, odtis štampiljke ali reliefni odtis z imenom lastnika, včasih tudi z geslom ali risbo. Izraz izvira iz latinščine in pomeni „iz knjig (koga)“, pogosto prevedeno kot „med knjigami (koga)“.

Kaj pomeni „ex libris“?

„Ex libris“ je latinska besedna zveza: ex izraža izvor, libris pa je ablativ množine besede liber, knjiga. Francoski slovar Larousse jo prevaja z „iz knjig (koga)“, Francoska akademija pa z „ki spada med knjige (koga)“^1,2. Pred imenom se formula torej bere „ta knjiga spada v knjižnico…“.

V francoščini beseda označuje oznako samo. Akademija jo opredeljuje kot oznako v notranjosti knjige, ki pove, kdo je njen lastnik; v vsakdanji rabi je to vinjeta z imenom bibliofila, pogosto z geslom ali grbom². Slovar Trésor de la langue française navaja prvo zapisano rabo v francoščini iz leta 1840, pri Paulu Lacroixu³.

V francoščini je to samostalnik moškega spola, ki se v množini ne spreminja: „un ex-libris“, „des ex-libris“¹. Po pravopisni prenovi iz leta 1990 ga Francozi lahko pišejo tudi skupaj, „exlibris“^1,2, končni s pa se izgovori². Nemščina pravi das Exlibris⁴, angleščina bookplate ali ex libris, slovenščina pa „ekslibris“. V portugalščini ex-líbris označuje tudi simbol mesta ali kraja⁵.

Od kod izvira ekslibris?

Zamisel, da knjigo označimo, je veliko starejša od tiska. Britanski muzej hrani majhno fajančno ploščico z imenoma faraona Amenhotepa III. in kraljice Teje iz obdobja okoli 1390–1350 pr. n. št. Na njej je naslov dela; verjetno je služila kot oznaka skrinjice s papirusi, pritrjena z vrvico, napeljano skozi njeni dve luknji⁶. Muzej piše, da jo „splošno priznavajo“ za „ekslibris“, z narekovaji vred: gre bolj za predhodnika, oznako skrinjice, in ne za oznako v knjigi.

Prvi pravi ekslibrisi se pojavijo v Nemčiji skupaj z lesorezom, v zadnji tretjini 15. stoletja.

• Jež Hansa Iglerja, ročno pobarvana grafika, je po navedbah Britanskega muzeja verjetno najstarejši ohranjeni ekslibris (okoli 1470–1480). Jež drži v gobčku cvet, nad njim pa je napis „Hans Igler, naj te jež poljubi“, besedna igra z Igel, jež. Znani so štirje izvodi⁷.
• Angel Hilpranda (ali Hildebranda) Brandenburga je po navedbah Art Institute of Chicago najstarejši dokumentirani tiskani ekslibris. Brandenburg je z njim označil vso svojo knjižnico, preden jo je podaril kartuziji v Buxheimu, kamor je vstopil okoli leta 1480⁸.
• Albrecht Dürer je okoli leta 1502 narisal ekslibris svojega prijatelja Willibalda Pirckheimerja z napisom „Sibi et amicis“: zase in za prijatelje⁹.

V Franciji najstarejši znani ekslibris pogosto pripisujejo Jeanu Bertaudu de La Tour-Blanche, okoli leta 1529¹⁰. Najstarejši z zanesljivo letnico je po zgodovinarju Walterju Hamiltonu ekslibris Charlesa Albosiusa iz Autuna iz leta 1574¹¹. Do 17. stoletja so veliki ljubitelji knjig na vezavo dali vtisniti tudi svoj grb ali monogram: ta „supralibros“ (superekslibris) je nalepko pogosto naredil nepotrebno¹⁰.

Tehnike so sledile razvoju tiskane podobe: lesorez, nato bakrorez, ob koncu 19. stoletja pa fotomehanski postopki¹⁰. Knjižnice pa lastniške žige uporabljajo vsaj od začetka 16. stoletja¹².

Kdo zbira ekslibrise?

Ob koncu 19. stoletja ekslibris postane zbirateljski predmet. Ex Libris Society je bila ustanovljena v Londonu leta 1891, istega leta kot berlinsko društvo, ki še danes deluje pod imenom Deutsche Exlibris-Gesellschaft^14,15. Francosko društvo zbirateljev ekslibrisov je nastalo v Parizu leta 1893^11,16.

Sir Augustus Wollaston Franks, ki je umrl leta 1897, je svojo zbirko zapustil Britanskemu muzeju. Katalog iz leta 1903 jo je ocenil kot verjetno največjo, kar so jih kdaj zbrali: skoraj 40.000 britanskih in ameriških ekslibrisov ter skoraj 30.000 tujih, brez dvojnikov¹⁷.

Ljubitelji se od leta 1953 srečujejo na mednarodnih kongresih; 39. kongres naj bi potekal v San Franciscu leta 2022^14,18. Njihova zveza FISAE je bila ustanovljena v Hamburgu leta 1966¹⁹.

Kaj napisati na ekslibris?

Klasična oblika je v dveh vrsticah: „Ex libris“, nato ime lastnika. Dodate lahko kraj, geslo, inicialke ali podobo, ki vas predstavlja: žival, drevo, grb, predmet.

• „Ex libris Claire Martin“, najpreprostejša oblika.
• „Liber Bilibaldi Pirckheimer“ („knjiga Willibalda Pirckheimerja“), na ekslibrisu, ki ga je narisal Dürer⁹.
• „Ex labore quies“ („po delu počitek“), Albosiusovo geslo iz leta 1574¹¹.

Manjša ko je oznaka, krajše mora biti besedilo. Pri knjižničnih štampiljkah Kongresna knjižnica ugotavlja, da najčistejše odtise dajo preprosti motivi samo z besedilom: tanke velike črke brez serifov²⁰. Na osebnem ekslibrisu ostane tudi bolj okrašena pisava berljiva, če je besedilo kratko.

Nalepka, štampiljka ali relief: katero metodo izbrati?

Nalepko, prilepljeno z reverzibilnim lepilom, je mogoče odstraniti; črnilo in relief ostaneta v strani.

	Nalepka	Štampiljka s črnilom	Reliefni odtis
Kaj je to	Natisnjena vinjeta, prilepljena na notranjo stran platnice	Oznaka s črnilom, odtisnjena neposredno na stran	Reliefna risba v papirju, brez črnila
Priprava	Vinjete date natisniti, nato jih prilepite eno za drugo	Nobena: samobarvna štampiljka se ob vsakem odtisu sama nabarva	Stran vstavite v klešče in stisnete
Papir	Vse knjige	Na zelo tankem ali poroznem papirju se črnilo lahko razleze, na premazanem papirju pa se slabo prime20	S suhim žigom Libriel: papir do 150 g/m², največ 6 cm od roba
Povratnost	Mogoča z reverzibilnim lepilom21	Ne, črnilo ostane	Ne, relief ostane
Videz	Barvni tisk ali grafika, po izbiri	Besedilo, ena barva črnila	Diskreten, viden pri poševni svetlobi

Ekslibris štampiljka Libriel je samobarvna. Njen pravokotni odtis je na voljo v treh velikostih: 38 × 14 mm (1 do 2 vrstici), 46 × 18 mm (2 do 3 vrstice) in 58 × 22 mm (3 do 4 vrstice), s 16 do 26 znaki na vrstico glede na velikost, s črnim, modrim ali rdečim črnilom.

Suhi žig za ekslibris je naprava v obliki klešč iz nerjavnega jekla, z medeninastimi matricami. Pusti okrogel odtis s premerom približno 4 cm, največ 6 cm od roba strani, na papirju do 150 g/m². Izberete enega od modelov Libriel z vašim imenom ali pa pošljete svojo risbo.

Kam v knjigo postaviti ekslibris?

Tradicionalno mesto je notranja stran sprednje platnice. Če to ni mogoče, uporabimo predlist, prvo prazno stran knjige^1,21. Nobeno pravilo ne določa natančnega kota: izberite mesto brez besedila, v vseh knjigah enako.

Kako izdelati svoj ekslibris, korak za korakom

1. Izberite besedilo. „Ex libris“ in vaše ime zadostujeta. Preštejte znake: predolga vrstica je v majhnem formatu neberljiva.
2. Metodo izberite glede na svoje knjige: štampiljko, če želite hitro označiti veliko knjižnico, relief za oznako brez črnila, nalepko za knjige, ki se jih ne želite dotikati.
3. Naredite poskus na listu za osnutke, kot svetuje Kongresna knjižnica: tako vidite, koliko pritiska je potrebno in kako čist je odtis²⁰.
4. Označite notranjo stran platnice ali predlist, knjiga naj leži ravno.
5. Preden knjigo zaprete, pustite, da se črnilo posuši, sicer se oznaka odtisne na nasprotno stran. Kongresna knjižnica, katere arhivsko črnilo se suši počasi, svoje knjige celo pusti odprte čez noč²⁰.

Že imate risbo, logotip ali otroško skico? Lahko postane personaliziran reliefni ekslibris, če se prilega krogu s premerom približno 4 cm.

Pogosta vprašanja

Kaj pomeni ex libris v latinščini?

„Iz knjig (koga)“, pogosto prevedeno kot „med knjigami (koga)“: ex izraža izvor, libris je ablativ množine besede liber, knjiga^1,3.

Kaj natanko je ekslibris?

Oznaka v notranjosti knjige, ki pove, kdo je njen lastnik; najpogosteje vinjeta z njegovim imenom, včasih z geslom ali grbom².

Kako se piše ex libris?

Latinsko formulo pišemo z dvema besedama, „ex libris“; v slovenščini je ustaljen zapis „ekslibris“. V francoščini pišejo „ex-libris“ ali od leta 1990 tudi „exlibris“¹.

Kam se postavi ekslibris?

Na notranjo stran sprednje platnice, sicer na predlist¹.

Kako se ekslibrisu reče v angleščini?

Nalepljeni vinjeti rečejo bookplate, formuli pa ex libris. Angleško govoreči muzeji te grafike uvrščajo pod „bookplate“⁷.

Ali štampiljka poškoduje knjigo?

Črnilo je trajno: prav to je namen oznake lastništva. Na zelo tankem papirju lahko prodre skozi stran: naredite poskus in pustite knjigo odprto, da se posuši²⁰. Za redko knjigo raje izberite nalepko.

Kakšna je razlika med ekslibrisom in superekslibrisom?

Ekslibris je v notranjosti knjige. Superekslibris (supralibros) je vtisnjen na vezavo, na zunanji strani: lastnikov grb ali monogram¹⁰.

Viri

1. „Ex-libris“, Dictionnaire de français, Larousse. larousse.fr
2. „Ex-libris“, Dictionnaire de l'Académie française, 9. izdaja. dictionnaire-academie.fr
3. „Ex-libris“, Trésor de la langue française informatisé, CNRTL. cnrtl.fr
4. „Exlibris“, Duden. duden.de
5. „Ex-líbris“, Dicionário Priberam da Língua Portuguesa. priberam.org
6. Ploščica EA22878, British Museum. britishmuseum.org
7. Ekslibris Hansa Iglerja, Franks,German.1786, British Museum. britishmuseum.org
8. „Bookplate of Hildebrand von Brandenburg“, Art Institute of Chicago. artic.edu
9. A. Dürer, „Liber Bilibaldi Pirckheimer“, National Gallery of Art, Washington. nga.gov
10. E. Castle, „Book-Plates“, Encyclopædia Britannica, 11. izd., 1911. wikisource.org
11. W. Hamilton, French Book-plates, London, 1896. gutenberg.org
12. C. Duroselle-Melish, „Book Stamps“, The Collation, Folger Shakespeare Library, 2019. folger.edu
13. „Curses in Rare Books“, Catholic University of America Libraries, 2021. lib.cua.edu
14. „History“, The Bookplate Society. bookplatesociety.org
15. „Bookplates (ex-libris)“, Deutsches Buch- und Schriftmuseum, Deutsche Nationalbibliothek. dnb.de
16. „Société française des collectionneurs d'ex-libris“, data.bnf.fr. data.bnf.fr
17. E. R. J. Gambier Howe, Franks Bequest. Catalogue of British and American Book Plates, British Museum, 1903. archive.org
18. K. Rödel (ur.), FISAE Newsletter, št. 76, 2021. savb.lt
19. „International Federation of Ex-Libris Societies (FISAE)“, Union of International Associations. uia.org
20. „Ownership Marking of Paper-Based Materials“, Library of Congress. loc.gov
21. M. Lester, „The Care of Books“, The La Trobe Journal, št. 45, 1990. slv.vic.gov.au
22. A. Golden, „What is a Bookplate?“, Books Tell You Why, 2020. bookstellyouwhy.com